Splavarstvo na Dravi

Kjerkoli so ob Dravi složna obrežja, so v dobi splavarstva nastali »lenti« ali pristani za nakladanje in razkladanje. Tujka »lent« je nastala iz nemškega glagola lenden–landen, kar pomeni pristati. Ta tujka se je ohranila še do danes. Tudi lepi slovenski besedi splav – splavar še nista docela zmogli odpraviti tujk flos – flosar.

Današnje dravske elektrarne pa so nekdanjo flosarijo popolnoma zajezile oz. ustavile. Čudno je, da je v dobi splavarstava še vedno ostal stari jugoslovanski naziv »korman«, ki je kot poveljnik splavarjev in dober poznavalec vodnih tokov varno »kormanil« splav. Korman pomeni krmar. Na Pohorju je še zelo udomačeno ime Korman kot hišno ali rodbinsko ime. V domovih kormanov ali krmarjev se je ohranilo mnogo zanimivosti iz njihovih potovanj po Dravi in Donavi. Pohorsko splavarstvo je polagoma izpodrinila železnica, saj je bil lesni prevoz po železnici hitrejši in – cenejši.

Kadar so morali splavarji po daljši turi prenočiti v neobičajnih krajih, so splav »prilentali« in ga usmerili proti pristanu. Za vsak splav je bil privezan vsaj en čoln na vesla (čolne so izdelovali splavarji doma za slavonska lesna tržišča).

Na čase splavarstva nas ob cesti vzdolž Drave spominjajo izredno velike hiše, ki so bile nekdaj ali flosarska-splavarska ali pa furmanska-prevozniška gostišča. Takih hiš je več ob obdravski cesti na levem bregu Drave, na desnem bregu pa je pri Rušah le hiša »Pri Pavlu«, očetu največjega ruškega lesnega podjetnika Viktorja Glazerja.