Ruška latinska šola

Znamenitosti Ruš, ki jih je vredno obiskati

Ruška latinska šola

Šestrazredna latinska šola je bila ustanovljena leta 1645 na pobudo domačina, vikarja Jurija Kozine. Šola je bila neprecenljivega pomena za kraj, saj so bile Ruše v času njenega delovanja vse do leta 1758 kulturno in prosvetno središče daleč naokoli. V njej so se šolali potomci znanih plemiških družin (Attems, Herberstein, Tattenbach, Thurn idr.).

V 113 letih je šolo obiskovalo 6600 učencev, med njimi več kot 300 domačinov. Poseben razcvet je šola doživela v času ravnateljevanja domačina, župnika Luke Jamnika. Po njegovi zaslugi so se na »ruško nedeljo«, praznik ruške župnije, na prostoru pred cerkvijo, v začetku septembra odvijale gledališke igre, ki pomenijo začetek bogatega kulturnega razvoja Ruš.

Verske igre v Rušah HOC ANNO (v tem letu) 1680, je bil iz raznovrstnega zelenja na pokopališču napravljen gledališki oder, na katerem so v popoldanskih urah, 14. septembra, domači igralci prvikrat uprizorili gledališko igro v čast mogočni zaščitnici ruški Mariji. (zapis v Ruški cerkveni kroniki 53b)

Verske igre so bile tesno povezane z latinsko šolo (ki je tukaj obstajala od l. 1645 do l. 1760) in so bile prvič uvedene v obdobju, ko je ta šola dosegla svoj višek. Organiziral jih je Luka Jamnik, župnik in takratni ravnatelj te šole. Po njegovi smrti so te igre še skoraj pol stoletja nadaljevali njegovi nasledniki. Običajno so z njimi zaključevali šolsko leto. Po vsej verjetnosti so imele predstave značaj jezuitskih šolskih iger, možno pa je tudi, da so jim za vzorec služile benediktinske šolske igre. Igre so bile namenjene predvsem romarjem, ki so v tem času prihajali v Ruše v velikem številu, predvsem na tako imenovano Ruško soboto ali nedeljo, tj. prva nedelja po Malem šmarnu (praznik 8. septembra), ko se je praznovalo ime Device Marije. Vsebina teh iger je bila večinoma izbrana tako, da je proslavljala Devico Marijo, predvsem pa ruško Mater božjo. Besedilo teh iger je bilo verjetno latinsko (kot vaja iz latinščine za učence te šole). Brez dvoma pa so bili v to latinsko besedilo vrinjeni odlomki v slovenskem ljudskem jeziku, predvsem v komičnih prizorih. V latinski šoli je bil poleg nemščine uveden tudi slovenski jezik, vsaj v prvem razredu.

Za l. 1700 poroča kronist o neki pesmi, ki so jo na odru deklamirali v nemškem jeziku na nedeljo, ko se je slavila obletnica posvetitve cerkve. Na ruško soboto so to pesem ponovili v slovenskem jeziku pred zelo velikim številom ljudi.