Letno gledališče Pod goroj

Prva predstava je bila uprizorjena leta 1932 (ljudska igra – Finžgarjev Divji lovec), nato pa vsako leto po ena predstava, ki je v to idilično okolje z naravnimi kulisami privabila, brez pretiravanj, tudi po več tisoč gledalcev. Glas o ljudskih ljubiteljskih igrah v Rušah je segel v ves slovenski prostor. Za Maribor je bil k vsaki predstavi organiziran poseben vlak. Rekorden obisk sta doživeli Miklova Zala (1938) in Matija Gubec (1940), saj si ju je ogledalo preko 6000 gledalcev.

Naravno okolje ruškega letnega gledališča je kljub letom ostalo skoraj neokrnjeno. Zob časa res ni prizanesel vrbi žalujki in nekaterim smrekam, tudi velikanske lipe, nekdanjega simbola ljudskih iger ni več, ostali pa sta skromna kapelica in »knežji kamen«, ki sta v letih 1933 in 1938 predstavljala kulisi za izvedbo Jurčičevih Rokovnjačev in Sket-Šolnikove Miklove Zale.

Letno gledališče Pod goroj oživi vsako leto avgusta, kot glavno prizorišče Festivala letni oder Ruše (LOR).