Slapova Veliki in Mali Šumik

Veliki Šumik je visok 24 m. Voda drsi preko slapišča z nagibom 42 stopinj. Kljub veliki nagnjenosti je slap zelo slikovit zaradi širine in bogate vodnatosti. 400 m pod Velikim Šumikom je na Lobnici Mali Šumik. Voda pada najprej v treh skokih, ki merijo skupaj 9 m, potem pa čez tonalitni prag skoraj navpično še nadaljnjih 9 m. Na skalah pri večjem slapu je osamljeno rastišče rjastega sleča (Rhododendron ferrugineum) in nekoliko pod njim nenavadnega kamnokreča (Saxifraga paradoxa).

Veliki Šumik je največji pohorski slap in največji slovenski slap na neapnenčasti podlagi, 24 m globoko bobneče in šumeče strmoglavi v tolmun pod gladko previsno steno, na kateri se konec junija razcveti v nedostopni špranji rjasti sleč. Po skalah okoli slapa, ki so vlažne od pršečega sopota podivjane vode, so se naselile rastline, ki ljubijo vlažen hlad in senco, kot so nenavadni kamnokreč, omejelistna zlatica, vrsta lišajev in mahov, ki sicer drugod uspevajo le na apnencu. Tu pa so se naselile zato, ker med skalami skozi špranje polzeča in mezeča voda izpira in raztaplja tudi najtanjše plasti apnenca in ga odlaga na mestih, kjer izhlapeva ter tako ustvarja pogoje za naselitev bazifilnih rastlin.